Izračun odpravnine po ZDR-1
Profesionalni kalkulator za natančen izračun odpravnine po Zakonu o delovnih razmerjih. Vnesite podatke in prejmite podroben izračun z možnostjo izvoza v PDF.
Pravna podlaga
Po 108. členu ZDR-1 je delavec upravičen do odpravnine pri odpovedi zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti za delo. Pravico do odpravnine ima tudi ob izrednem odpovedi iz razlogov po 111. členu ZDR-1. V drugih primerih odpravnina ne pripada. Osnova za izračun je povprečna bruto plača za zadnje tri mesece.
Pojasnilo izračuna odpravnine
Odpravnina po ZDR-1 se izračuna na podlagi dveh ključnih dejavnikov: delovne dobe in povprečne bruto plače.
1 Merila za izračun glede na delovno dobo:
- Do 1 leta: 1/5 osnove za vsako leto dela.
- Nad 1 do 10 let: 1/5 osnove za vsako leto.
- Nad 10 do 20 let: 1/4 osnove za vsako leto.
- Nad 20 let: 1/3 osnove za vsako leto.
Za preostale mesece velja sorazmerni del, torej 1/12 osnove za vsak mesec.
2 Odpoved po dogovoru (sporazum)
Če se pogodba preneha po sporazumu, odpravnina ni obvezna po zakonu.
Lahko pa se stranki dogovorita, da delavec prejme odpravnino (npr. da se izogne odpovednemu roku, da se zagotovi socialna varnost delavca ali kot stimulacija za sporazumno prenehanje). V praksi se včasih sklene sporazum, kjer je odpravnina pogajalski element (ni pravica, ampak dogovor).
3 Razlika med individualno pogodbo in kolektivno pogodbo
Individualna pogodba o zaposlitvi:
- Lahko določa ugodnejše pogoje za delavca kot ZDR-1 (npr. višja odpravnina, dodatni kriteriji).
- Če določa slabše pogoje, so ti neveljavni – uporabi se zakon ali kolektivna pogodba.
- V praksi včasih vsebuje dogovore o "prostovoljni odpravnini" tudi pri sporazumni odpovedi.
Kolektivna pogodba (panoge ali podjetja):
- Lahko razširi pravice glede odpravnine (npr. višji faktor od zakonskega, odpravnina tudi ob sporazumu ali ob upokojitvi).
- Lahko določi tudi višjo osnovo (npr. povprečje zadnjih 6 mesecev) ali dodatne kategorije delavcev.
- Kolektivna pogodba velja za vse delavce v podjetju, če je delodajalec zavezan.
4 Ključne razlike med primeri
| Vrsta prenehanja | Pravna podlaga | Ali pripada odpravnina? | Opombe |
|---|---|---|---|
| Redna odpoved – poslovni razlog | ZDR-1 | DA (obvezna) | Najpogostejši primer, vezana na delovno dobo in osnovo |
| Redna odpoved – nesposobnost | ZDR-1 | DA (obvezna) | Podobno kot poslovni razlog |
| Redna odpoved – krivdni razlog ali izredna odpoved | ZDR-1 | NE | Delavec ne dobi odpravnine |
| Sporazum (odpoved po dogovoru) | Dogovor | NE (razen če se dogovori) | Lahko se določi prostovoljna odpravnina |
| Individualna pogodba | Pogodba | DA, če je dogovorjeno | Lahko razširi pravice nad zakon |
| Kolektivna pogodba | Kolektivna pogodba | DA, če je določeno | Pogosto ugodnejše od zakona |
Zaključek:
- • Zakonska odpravnina pripada samo pri odpovedi iz poslovnih razlogov in iz razloga nesposobnosti.
- • Pri sporazumu je odpravnina samo stvar dogovora.
- • Kolektivne pogodbe lahko pravico razširijo in zvišajo, individualne pogodbe pa lahko samo v korist delavca.
Potrebujete strokovno pomoč pri odpravninah?
Naš tim strokovnjakov vam pomaga pri zapletenih primerih izračuna odpravnin, preverjanju kolektivnih pogodb in svetovanju pri odpovedi pogodb o zaposlitvi.