Ob ustanovitvi samostojnega podjetja (s. p.) ali družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) se vsak podjetnik sreča s pomembnim vprašanjem: ali naj postanem zavezanec za DDV ali ne? Ta odločitev neposredno vpliva na oblikovanje cen vaših storitev ali izdelkov, na poslovanje s poslovnimi partnerji ter na vaše končne prihodke.
V tem prispevku si bomo pogledali, kako deluje sistem DDV v Sloveniji, katere novosti veljajo od leta 2025 naprej ter kdaj se vam prostovoljni vstop v sistem dejansko splača.
Obvezni in prostovoljni vstop v sistem DDV: Kakšne so meje?
V osnovi se podjetja v sistem DDV vključijo bodisi po zakonski dolžnosti (obvezno) bodisi po lastni odločitvi (prostovoljno).
Obvezna vključitev
S 1. januarjem 2025 je začela veljati zakonodajna sprememba, ki je prag za obvezen vstop v sistem DDV zvišala s 50.000 EUR na 60.000 EUR.
Druga ključna novost je, da se promet zdaj ugotavlja za koledarsko leto (od januarja do decembra) in ne več za drsečih zadnjih 12 mesecev. Če vaš obdavčljivi promet v koledarskem letu preseže 60.000 EUR, morate postati zavezanec za DDV.
Opomba glede prehodnega obdobja: Če v tekočem letu presežete 60.000 EUR, a ne presežete 66.000 EUR, lahko ohranite status nezavezanca do konca koledarskega leta in v sistem vstopite s 1. januarjem naslednjega leta. Če pa presežete 66.000 EUR, morate vstopiti v sistem že v mesecu, ko ste ta prag prekoračili.
Prostovoljna vključitev
Če vaš letni promet ne dosega 60.000 EUR, se lahko za vstop v sistem odločite prostovoljno, če ugotovite, da je to za vaše poslovanje finančno ali strateško bolj smiselno.
Kaj v praksi pomeni biti zavezanec za DDV?
Kot zavezanec za DDV morate na svoje storitve ali izdelke zaračunati predpisano stopnjo DDV (splošna stopnja v Sloveniji znaša 22 %, znižana 9,5 %, posebna znižana pa 5 %).
Sistem deluje dvosmerno:
- Izhodni DDV je davek, ki ga zaračunate svojim strankam na izdanih računih in ga morate nakazati državi.
- Vstopni DDV je davek, ki ga plačate svojim dobaviteljem ob nabavi opreme, materiala ali storitev za namen poslovanja. Ta davek si lahko "odbijete" od izhodnega DDV.
Državi (Finančni upravi RS – FURS) nato plačate le razliko med obračunanim izhodnim in plačanim vstopnim DDV. Če ste v določenem obdobju več davka plačali kot zaračunali (npr. ob zagonu poslovanja in večjih investicijah), pa vam država ta presežek vrne.
Primer iz prakse: slikopleskar (zavezanec vs. nezavezanec)
Za lažjo predstavo si poglejmo primer slikopleskarja, ki opravlja storitve in nabavlja material (splošna stopnja DDV je 22 %).
Kot zavezanec za DDV
Slikopleskar pri dobavitelju kupi barve in zaščitni material za 300 EUR + 66 EUR DDV (skupaj 366 EUR). Svojo storitev s stranko dogovori za 600 EUR + 132 EUR DDV (skupaj 732 EUR).
Slikopleskar je dobavitelju plačal 66 EUR vstopnega DDV, stranki pa zaračunal 132 EUR izhodnega DDV. Državi mora nakazati le razliko: 132 EUR − 66 EUR = 66 EUR. Njegov čisti zaslužek (marža) znaša 300 EUR.
Kot nezavezanec za DDV
Slikopleskar kupi isti material za 366 EUR (ker ni zavezanec, si 66 EUR DDV ne more povrniti, zato je to zanj neposreden strošek). Da bi bil za končne kupce cenovno bolj ugoden in konkurenčen, stranki ponudi končno ceno 700 EUR (brez obračunanega DDV). Njegov čisti zaslužek znaša 700 EUR − 366 EUR = 334 EUR.
Primerjava denarnega toka
| Aktivnost | Zavezanec za DDV | Nezavezanec za DDV |
|---|---|---|
| Nakup materiala | 300 EUR + 66 EUR DDV; skupaj odtok 366 EUR | 300 EUR + 66 EUR DDV; skupaj odtok 366 EUR (brez odbitka) |
| Prodaja storitve | 600 EUR + 132 EUR DDV; skupaj pritok 732 EUR | 700 EUR (DDV se ne obračuna); skupaj pritok 700 EUR |
| Obračun / poravnava DDV | Plačilo državi 66 EUR (132 EUR izhodni − 66 EUR vstopni) | / |
| Končna marža | 300 EUR (732 − 366 − 66) | 334 EUR (700 − 366) |
Ugotovitev: Pri poslovanju s končnimi potrošniki (fizičnimi osebami) je nezavezanec pogosto lahko ugodnejši za stranko in hkrati ohrani večjo maržo.
Kdaj se torej odločiti za katero možnost?
Kdaj je bolje ostati nezavezanec?
- Vaše stranke so večinoma fizične osebe (B2C). Fizične osebe si ne morejo povrniti DDV, zato bi jim z vstopom v sistem svoje storitve podražili ali pa bi morali sami znižati svoje cene na račun lastnega dobička. Tipični primeri so frizerji, kozmetični saloni, osebni trenerji ali šivilje.
- Imate nizke materialne stroške. Če opravljate storitve z malo opreme in materiala (npr. prevajalci, programerji, poslovni svetovalci), nimate veliko vstopnega DDV, ki bi ga lahko zahtevali nazaj.
Kdaj se splača prostovoljno postati zavezanec?
- Vaše stranke so druga podjetja, ki so zavezanci za DDV (B2B). Za poslovne partnerje vaš DDV ne predstavlja dodatnega stroška, saj si ga bodo v svojih obračunih poračunali. Če niste zavezanec, jim ne morete izdati računa z izkazanim DDV, kar lahko včasih deluje manj profesionalno.
- Načrtujete večje investicije. Če na začetku poslovanja kupujete drago opremo, stroje, prevozna sredstva ali prenavljate poslovni prostor, vam bo država vrnila plačani vstopni DDV, kar lahko znatno izboljša vaš začetni denarni tok.
Kako in kdaj lahko izstopite iz sistema DDV?
Tukaj velja opozoriti na pomembno zakonodajno spremembo, ki je začela veljati leta 2025. Medtem ko je v preteklosti veljalo, da morate po prostovoljnem vstopu v sistemu DDV ostati obvezno 5 let (60 mesecev), so nova pravila precej bolj fleksibilna:
- Prostovoljni vstop: Če se v sistem DDV vključite prostovoljno, morate v njem ostati le še najmanj v tekočem koledarskem letu in v celotnem naslednjem koledarskem letu (torej skupno najmanj dve koledarski leti). Po tem obdobju lahko vložite zahtevek za izstop, če vaš promet ne presega praga 60.000 EUR.
- Obvezni vstop: Če ste v sistem vstopili zaradi prekoračitve praga 60.000 EUR, lahko zahtevek za izstop podate, ko vaš letni promet v predhodnem in tekočem koledarskem letu ponovno pade pod to zakonsko mejo.
Postopek izstopa se izvede elektronsko z oddajo zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV prek portala eDavki. Davčni organ nato na podlagi vloge izda odločbo o izbrisu iz registra.
Kako vam pri odločitvi pomaga računovodstvo QuickMB?
Odločitev o vstopu v sistem DDV ni vedno enoznačna in zahteva natančen pregled vaše poslovne situacije, strukture strank ter načrtovanih stroškov. Pravilna izbira lahko dolgoročno vpliva na vašo konkurenčnost na trgu in stabilnost vašega denarnega toka.
V računovodskem servisu QuickMB vam pomagamo pri:
- izdelavi finančne simulacije poslovanja za lažjo odločitev (zavezanec vs. nezavezanec),
- oddaji vseh potrebnih obrazcev (obrazec DDV-P2) prek eDavkov ob vstopu ali izstopu iz sistema,
- natančnem vodenju DDV evidenc ter pravočasni oddaji obračunov.
Če se pripravljate na začetek poslovanja ali pa se vaš promet bliža meji 60.000 EUR, nas kontaktirajte. Skupaj bomo poiskali optimalno rešitev za vaše podjetje.
Vir podatkov: Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).