S 27. majem 2026 so začele veljati pomembne spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 601 z dne 12. 5. 2026 in št. 606 z dne 13. 5. 2026). Spremembe, ki jih je sprejela Skupščina ZZZS, prinašajo precej novosti na področju ugotavljanja, nadzora in pravic iz naslova začasne zadržanosti od dela (bolniške odsotnosti).
Ker te novosti neposredno vplivajo tako na dolžnosti delavcev kot na obveznosti delodajalcev ter obračun nadomestil plač, smo v računovodskem servisu QuickMB pripravili pregled ključnih sprememb, ki jih morate poznati.
1. Strožji roki za javljanje bolniške odsotnosti
Ena najpomembnejših novosti za zaposlene je določitev natančnega roka, v katerem morajo o bolezni obvestiti svojega osebnega zdravnika.
Pravilo "naslednjega delovnega dne": razlog za bolniško odsotnost je treba osebnemu zdravniku sporočiti na dan nastopa bolezni oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan delovanja ambulante osebnega zdravnika.
Zakaj je to pomembno? Če zaposleni zdravnika obvesti pravočasno, lahko osebni zdravnik bolniški stalež odobri tudi za nazaj (od prvega dne bolezni). Če pa z obvestilom zamudi, bo osebni zdravnik stalež praviloma lahko odobril le za naprej. Za odobritev za nazaj bo v tem primeru moral odločati imenovani zdravnik ZZZS, kar pa lahko podaljša in zaplete celoten postopek.
2. Poenostavitev po bolnišničnem zdravljenju
Z namenom razbremenitve družinskih ambulant in skrajšanja birokratskih poti se spreminja postopek po končanem bolnišničnem ali zdraviliškem zdravljenju:
- Ko se zavarovanec vrne iz bolnišnice, mora to osebnemu zdravniku sporočiti najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante.
- Po novem o bolniškem staležu v teh primerih odloča osebni zdravnik neposredno in o tem ni več treba čakati na odločitev imenovanega zdravnika ZZZS.
3. Obvezen osebni pregled pri zdravniku
V določenih primerih telefonski ali elektronski posvet z zdravnikom ne bo več zadoščal. Osebni obisk v ambulanti bo po novem obvezen:
- najpozneje četrti dan od začetka bolniške odsotnosti (če se ta še nadaljuje),
- pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku ZZZS za podaljšanje bolniškega staleža,
- v primerih, ko se pojavljajo pogoste krajše bolniške odsotnosti.
4. Finančne posledice: kdaj delavec izgubi pravico do nadomestila?
Nova pravila jasneje ločujejo med primeri, ko delavec trajno izgubi pravico do neto nadomestila, in primeri, ko se izplačilo nadomestila le začasno zadrži.
A) Izguba pravice do neto nadomestila
Zaposleni nima pravice do neto nadomestila plače, če:
- med bolniško odsotnostjo opravlja kakršno koli pridobitno delo,
- ne upošteva pisnih navodil osebnega zdravnika glede ravnanja v času bolezni (npr. glede režima gibanja, odhodov od doma ipd.).
Izjema: pri neupoštevanju pisnih navodil je predvidena izjema za prvo kršitev v obdobju petih let, ko se nadomestilo delavcu še ne odvzame.
V primeru odvzema se ukrep nanaša na obdobje od dneva ugotovljene kršitve do konca staleža (vendar največ za 30 dni). Pomembno za delodajalce je, da se prispevki in davki od nadomestila v tem času še vedno obračunajo in plačajo, kar pomeni, da zaposleni nima vrzeli v pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
B) Začasno zadržanje izplačila nadomestila
Do zadržanja izplačila nadomestila (ki se izplača naknadno, ko so razlogi odpravljeni) pride, če zaposleni:
- neopravičeno in najpozneje v treh dneh po začetku bolezni ne obvesti delodajalca ali osebnega zdravnika,
- se brez upravičenega razloga ne odzove vabilu na zdravniški pregled,
- ne sodeluje pri zdravljenju ali ovira delo laičnega nadzornika ZZZS.
5. Jasnejša razdelitev pristojnosti zdravnikov
Nova pravila natančno opredeljujejo, kateri zdravnik ugotavlja bolniško odsotnost v specifičnih situacijah:
- Nega družinskega člana (zakonca ali partnerja): stalež ugotavlja splošni osebni zdravnik tiste osebe, ki nego potrebuje.
- Nega otroka: stalež odobri osebni pediater otroka.
- Spremstvo otroka: ugotavlja splošni osebni zdravnik tistega starša, ki otroka spremlja.
- Ginekologi in zobozdravniki: bolniškega staleža ne odobravajo več neposredno, temveč osebnemu zdravniku posredujejo le svoje strokovno mnenje.
Kaj te spremembe pomenijo za delodajalce in računovodstvo?
Za delodajalce in njihove računovodske službe te spremembe pomenijo predvsem potrebo po doslednem spremljanju prejetih elektronskih bolniških listov (eBOL) ter pravočasnem obveščanju zaposlenih o njihovih obveznostih. Ker lahko kršitve pravil s strani zaposlenih (zamude pri javljanju, neupoštevanje navodil) vplivajo na pravico do nadomestila ali povračila s strani ZZZS, je ključno, da so postopki znotraj podjetja jasno opredeljeni.
V računovodskem servisu QuickMB skrbno spremljamo vse zakonodajne novosti in skrbimo, da so vaši obračuni plač ter nadomestil vedno usklajeni z najnovejšimi pravili ZZZS. Če imate vprašanja glede novih pravil ali pravilnega obračuna nadomestil v vašem podjetju, smo vam na voljo za strokovno podporo.
Vir podatkov: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).